Obvestila

Kontakt

OZG OE ZD Kranj
Gosposvetska ulica 10,
4000 Kranj

Telefon centrala: 04 2082 100
Faks: 04 2026 764
Telefon informacije: 04 2082 109

Nujna medicinska pomoč: 04 2082 110
Nujni primeri: 112
E-pošta: tajnistvo@zd-kranj.si

Psihosocialna pomoč osebam v duševni stiski ob razglašeni epidemiji z virusom SARS-CoV-2

12. marec 2020

KAKO OBVLADOVATI ZASKBRLJENOST ZARADI KORONAVIRUSA?

Tesnoba ob nevednosti je tisto, s čimer se v tem obdobju soočamo prav vsi. Pomembno je, da si pri obvladovanju naraščajoče zaskrbljenosti znamo pomagati in jo učinkovito obvladovati. Tudi tako skrbimo za svojo odpornost in krepimo telo.


TELEFONSKO SVETOVANJE - RAZBREMENILNI POGOVOR


V okviru mreže psihologov v Centrih za krepitev zdravja (CKZ) tudi v ZD Kranj odpiramo dve telefonski liniji za psihološko podporo prebivalcem v lokalni skupnosti.
Namen telefonskega svetovanja je nudenje osnovne psihološke podpore v času epidemije koronavirusa. Telefonska podpora se odvija v obliki (krajših) razbremenilnih pogovorov in ni namenjena poglobljeni (psihoterapevtski) obravnavi.

Pokličete lahko na 030-450-664 ali 030-450-665 od ponedeljka do petka med 9:00 - 12:00 uro ter 16:00 - 19:00.

Še vedno velja, da vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja naslavljate na svojega osebnega zdravnika po telefonu!
Za vsa vprašanja v zvezi s SARS CoV-2 (COVID-19) in ukrepi povezanimi z njim se obrnite na Klicni center za informacije o koronavirusu (080 1404).


Kako si lahko pomagam sam?

1. ODMERJENO SPREMLJANJE NOVIC PREVERJENIH VIROV

V času negotovosti je nekaj povsem običajnega, da si želimo vedeti čim več. To nam daje občutek nadzora nad situacijo, vendar je informacij lahko hitro preveč, mnoge so lahko povsem napačne in za nas tako tudi potencialno ogrožajoče.

Redno spremljanje novic je priporočljivo, da smo seznanjeni s situacijo in najnovejšimi ukrepi - vendar pa pretirano spremljanje novic okrepi občutke strahu in tesnobe.

  • Določimo si krajše termine v dnevu, ko bomo spremljali novice ter socialna omrežja in jih nato tudi ugasnili.
  • Določimo si dopoldanski čas, ko bomo prvič pogledali novice, in večerni, ko bomo novice nehali spremljati. Spanec je izjemnega pomena za premagovanje tesnobe in krepitev telesa.
  • Povezujmo se preko socialnih omrežji, vendar spremljajmo le preverjene vire informacij:
- Nacionalni inštitut za javno zdravje
- Ministrstvo za zdravje
- Svetovna zdravstvena organizacija


2. PREUSMERJANJE POZORNOSTI

Misli so izvor vsega, saj so tiste, ki vzbudijo čustva, slednja pa vodijo naše vedenje. Zato je ključnega pomena, da misli učinkovito obvladujemo. V vmesnem času, ko ne spremljamo novic, pozornost ustrezno preusmerjamo.

PREUSMERJANJE POZORNOSTI Z DELOM IN TELESNO AKTIVNOSTJO

Smiselno je, da si čas, ki ga preživimo doma, v tem obdobju čim bolj domiselno, a odgovorno (!) strukturiramo, da ostajamo v dobri psihofizični kondiciji. Lotevamo se lahko aktivnosti, ki smo jih nekdaj radi počeli in smo jih zaradi preobilice dela opustili ali pa smo se jih že od nekaj želeli lotiti, pa zanje nikoli ni bilo časa. Odkrivajmo svoje talente, razvijajmo spretnosti in veščine – slikajmo, pesnimo, šivajmo.

Če nam vendarle zmanjka idej, se lahko navsezadnje enostavno vprašamo, kaj počnejo drugi, da si zapolnijo dan, preživet v objemu doma. Če smo zdravi,
  • se lahko lotimo temeljitega spomladanskega čiščenja,
  • spoliramo avto,
  • uredimo vrtne gredice,
  • pospravimo garažo…

Tudi telesna aktivnost, zlasti hoja kot najbolj univerzalna oblika gibanja, nikakor ni odsvetovana, saj ne pravimo zaman, da je stres treba pohoditi. Ob tem je pomembno upoštevati vsa varnostna pravila (ne hodimo v gručah, se ne ustavljamo in klepetamo…) in iskati manj obljudene, a varne poti.

PREUSMERJANJE POZORNOSTI Z MISELNIMI STRATEGIJAMI

Najpogosteje nam preusmerjanje pozornosti uspeva z delom in telesno aktivnostjo, kadar to ni mogoče in smo prisiljeni v nedelo in počitek, pa lahko posežemo po miselnih strategijah:
  • Naštevamo živali/rastline/mesta/države na določeno črko.
  • Odštevamo 7 od 1000, pa nazaj.
  • Ponovimo poštevanko.
  • Rešujemo križanke, sudoku.
  • Beremo knjige ali revije.
  • Igramo družabne igre.
  • Obujamo lepe spomine, pri čemer aktiviramo vse svoje čute (obudimo podobe, vonje, okuse…).


3. RAZBREMENITEV

Trebušno dihanje dokazano umirja naše telo. Ob vdihu se trebuh napne (lahko si predstavljamo balon, ki se napolni). Ob izdihu gre popek nežno proti hrbtenici (balon, ki se izprazni). Položimo roko na trebuh in nekajkrat poskušajmo zadihati tako, da se trebuh napne ob vdihu in sprosti ob izdihu. Nato dodamo štetje – v svojih misli ob vdihu preštejemo do 3 in ob izdihu preštejemo do 3. Toliko časa, kolikor štejemo, vdihujemo, toliko časa, kolikor štejemo, izdihujemo.

Lahko dihamo le nekaj minut, da začutimo sprostitev. Lahko si nastavimo tudi uro in dihamo dlje časa, z zaprtimi očmi. Uporabimo po potrebi, kadarkoli čez dan. Povabimo družinske člane, da dihajo z nami. Zvečer pred spanjem leže v postelji se umirimo na tak način, da bomo lažje zaspali.


4. KAKO GOVORITI Z OTROKI?

Pomembno je, da pred otroki ne skrivamo situacije in smo z njimi iskreni. Kljub temu da morda trenutne situacije ne razumejo povsem, jo dojemajo na svoj način, predvsem pa čutijo napetost in strah. Pomembno je, da jim razložimo stvari, ki so za njih bistvene: sprememba družinskega življenja in ustaljenih navad, izogibanje stikov, redna osebna higiena in higiena rok, tudi učenje na domu. Razložimo jim konkretno in razumljivo, pogovor prilagodimo starosti. Hkrati pa je izjemnega pomena, da jih poslušamo in poskušamo razumeti tudi njihove težave, ki jih trenutno doživljajo.

Pri tem si lahko pomagate s sledečimi povezavami:
Bolj zabavno umivanje rok
Intervju z razvojno psihologinjo
Kako govoriti z otroki o koronavirusu?


5. KAKO SI ŠE LAHKO POMAGAMO PRI RAZBREMENITVI?
  • branje knjig, ki jih najdemo doma ali si jih priskrbimo v e-obliki na Biblos (če ste včlanjeni v knjižnico, je po registraciji storitev izposoje brezplačna, knjigo enostavno berete na računalniku ali bralniku)
  • ogled filmov in nanizank z domačega kavča: RTV 4D
  • ogled posnetih lutkovnih predstav: Lutkovno gledališče Ljubljana
  • virtualni ogled, ki ga omogočajo svetovno znani muzeji
  • poslušanje glasbe
  • ogled albumov s starimi fotografijami
  • pogovor z najbližjimi po telefonu ali preko aplikacij…

« nazaj na seznam