Obvestila

Kontakt

OZG OE ZD Kranj
Gosposvetska ulica 10,
4000 Kranj

Telefon centrala: 04 2082 100
Faks: 04 2026 764
Telefon informacije: 04 2082 109

Nujna medicinska pomoč: 04 2082 110
Nujni primeri: 112
E-pošta: tajnistvo@zd-kranj.si

Psihosocialna pomoč osebam v duševni stiski ob razglašeni epidemiji z virusom SARS-CoV-2

12. marec 2020

KAKO OBVLADOVATI ZASKBRLJENOST ZARADI KORONAVIRUSA?

Tesnoba ob nevednosti je tisto, s čimer se v tem obdobju soočamo prav vsi. Pomembno je, da si pri obvladovanju naraščajoče zaskrbljenosti znamo pomagati in jo učinkovito obvladovati. Tudi tako skrbimo za svojo odpornost in krepimo telo.

OPORNI KARTONČKI "Ko sem" 
Občutljivo obdobje epidemije koronavirusa je za mnoge prineslo številne nepričakovane spremembe in prilagoditve, ki jih doživljamo na različne načine. Porajajo se občutki, ki so neprijetni in včasih težkih, hkrati pa popolnoma normalni. V ta namen smo pripravili oporne kartončke, da si lahko na preprost način pomagamo sami, ko smo razdražljivi, potrti, vznemirjeni in zdolgočaseni. Dodali pa smo še sklop kartončkov "Ko sem nespeč/a", saj je to tegoba, ki pri mnogih ljudeh spremlja spremembe in težka obdobja. Kartončki so pripravljeni tako, da jih lahko tudi natisnete in izrežete ter postavite na tista mesta, kjer vam bodo prišli najbolj prav.
Najdete jih na tej povezavi.


TELEFONSKO SVETOVANJE - RAZBREMENILNI POGOVOR


V okviru mreže psihologov v Centrih za krepitev zdravja (CKZ) tudi v ZD Kranj odpiramo dve telefonski liniji za psihološko podporo prebivalcem v lokalni skupnosti.
Namen telefonskega svetovanja je nudenje osnovne psihološke podpore v času epidemije koronavirusa. Telefonska podpora se odvija v obliki (krajših) razbremenilnih pogovorov in ni namenjena poglobljeni (psihoterapevtski) obravnavi.

Pokličete lahko na 030-450-664 in 030-450-665 od ponedeljka do petka med 8:00-12:00 uro in med 16:00-18:00 uro.



Še vedno velja, da vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja naslavljate na svojega osebnega zdravnika po telefonu!
Za vsa vprašanja v zvezi s SARS CoV-2 (COVID-19) in ukrepi povezanimi z njim se obrnite na Klicni center za informacije o koronavirusu (080 1404).


Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:
Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Pomoč ob nasilju
  • Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja: vsak delavnik od 9. do 15. ure: klic na telefonsko številko 031 699 333, lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko
  • SOS telefon: vsak dan od 12. do 18. ure: klic na 080 11 55, svetovanje po elektronski pošti: drustvo-sos@drustvo-sos.si, Online podporna skupina.
  • Društvo za nenasilno komunikacijo: 031 700 120
  • Društvo Ženska svetovalnica – Krizni center: 031 233 211


Kako si lahko v času epidemije koronavirusa pomagam sam?

1. ODMERJENO SPREMLJANJE NOVIC PREVERJENIH VIROV

V času negotovosti je nekaj povsem običajnega, da si želimo vedeti čim več. To nam daje občutek nadzora nad situacijo, vendar je informacij lahko hitro preveč, mnoge so lahko povsem napačne in za nas tako tudi potencialno ogrožajoče.

Redno spremljanje novic je priporočljivo, da smo seznanjeni s situacijo in najnovejšimi ukrepi - vendar pa pretirano spremljanje novic okrepi občutke strahu in tesnobe.
  • Določimo si krajše termine v dnevu, ko bomo spremljali novice ter socialna omrežja in jih nato tudi ugasnili.
  • Določimo si dopoldanski čas, ko bomo prvič pogledali novice, in večerni, ko bomo novice nehali spremljati. Spanec je izjemnega pomena za premagovanje tesnobe in krepitev telesa.
  • Povezujmo se preko socialnih omrežji, vendar spremljajmo le preverjene vire informacij:
- Nacionalni inštitut za javno zdravje
- Ministrstvo za zdravje
- Svetovna zdravstvena organizacija

2. PREUSMERJANJE POZORNOSTI

Misli so izvor vsega, saj so tiste, ki vzbudijo čustva, slednja pa vodijo naše vedenje. Zato je ključnega pomena, da misli učinkovito obvladujemo. V vmesnem času, ko ne spremljamo novic, pozornost ustrezno preusmerjamo.

PREUSMERJANJE POZORNOSTI Z DELOM IN TELESNO AKTIVNOSTJO

Smiselno je, da si čas, ki ga preživimo doma, v tem obdobju čim bolj domiselno, a odgovorno (!) strukturiramo, da ostajamo v dobri psihofizični kondiciji. Lotevamo se lahko aktivnosti, ki smo jih nekdaj radi počeli in smo jih zaradi preobilice dela opustili ali pa smo se jih že od nekaj želeli lotiti, pa zanje nikoli ni bilo časa. Odkrivajmo svoje talente, razvijajmo spretnosti in veščine – slikajmo, pesnimo, šivajmo.

Če nam vendarle zmanjka idej, se lahko navsezadnje enostavno vprašamo, kaj počnejo drugi, da si zapolnijo dan, preživet v objemu doma. Če smo zdravi,
  • se lahko lotimo temeljitega spomladanskega čiščenja,
  • spoliramo avto,
  • uredimo vrtne gredice,
  • pospravimo garažo…

Tudi telesna aktivnost, zlasti hoja kot najbolj univerzalna oblika gibanja, nikakor ni odsvetovana, saj ne pravimo zaman, da je stres treba pohoditi. Ob tem je pomembno upoštevati vsa varnostna pravila (ne hodimo v gručah, se ne ustavljamo in klepetamo…) in iskati manj obljudene, a varne poti.

V Centru za krepitev zdravja Kranj redno nekajkrat na teden objavljamo kratke vadbe, ki jih lahko izvajate doma.


PREUSMERJANJE POZORNOSTI Z MISELNIMI STRATEGIJAMI

Najpogosteje nam preusmerjanje pozornosti uspeva z delom in telesno aktivnostjo, kadar to ni mogoče in smo prisiljeni v nedelo in počitek, pa lahko posežemo po miselnih strategijah:
  • Naštevamo živali/rastline/mesta/države na določeno črko.
  • Odštevamo 7 od 1000, pa nazaj.
  • Ponovimo poštevanko.
  • Rešujemo križanke, sudoku.
  • Beremo knjige ali revije.
  • Igramo družabne igre.
  • Obujamo lepe spomine, pri čemer aktiviramo vse svoje čute (obudimo podobe, vonje, okuse…).


3. RAZBREMENITEV

Trebušno dihanje dokazano umirja naše telo. Ob vdihu se trebuh napne (lahko si predstavljamo balon, ki se napolni). Ob izdihu gre popek nežno proti hrbtenici (balon, ki se izprazni). Položimo roko na trebuh in nekajkrat poskušajmo zadihati tako, da se trebuh napne ob vdihu in sprosti ob izdihu. Nato dodamo štetje – v svojih misli ob vdihu preštejemo do 3 in ob izdihu preštejemo do 3. Toliko časa, kolikor štejemo, vdihujemo, toliko časa, kolikor štejemo, izdihujemo.

Lahko dihamo le nekaj minut, da začutimo sprostitev. Lahko si nastavimo tudi uro in dihamo dlje časa, z zaprtimi očmi. Uporabimo po potrebi, kadarkoli čez dan. Povabimo družinske člane, da dihajo z nami. Zvečer pred spanjem leže v postelji se umirimo na tak način, da bomo lažje zaspali.

Za vas smo kratko sproščanje tudi posneli: Trebušno dihanje


4. KAKO GOVORITI Z OTROKI?
Zbornica kliničnih psihologov Slovenije je pripravila gradivo o Duševnem zdravju otrok in maldostnikov v času COVID-19. Dobite ga na tej povezavi. Gradivo naslovi predvsem vračanje otrok v vzgojno-izobraževalne ustanove, prepoznavanje stisk in pomembnost podpornega okolja, tako doma kot v vrtch in šolah. 

Pomembno je, da pred otroki ne skrivamo situacije in smo z njimi iskreni. Kljub temu da morda trenutne situacije ne razumejo povsem, jo dojemajo na svoj način, predvsem pa čutijo napetost in strah. Pomembno je, da jim razložimo stvari, ki so za njih bistvene: sprememba družinskega življenja in ustaljenih navad, izogibanje stikov, redna osebna higiena in higiena rok, tudi učenje na domu. Razložimo jim konkretno in razumljivo, pogovor prilagodimo starosti. Hkrati pa je izjemnega pomena, da jih poslušamo in poskušamo razumeti tudi njihove težave, ki jih trenutno doživljajo.
NIJZ: Kako se pogovarjati z otroki?

Pri tem si lahko pomagate s sledečimi povezavami:
Bolj zabavno umivanje rok
Intervju z razvojno psihologinjo
Kako govoriti z otroki o koronavirusu?

5. KAKO SI ŠE LAHKO POMAGAMO PRI RAZBREMENITVI?

« nazaj na seznam